(OBRAZI ZDRAVNIŠTVA) Željko Vrankić, zobozdravnik, ki s humorjem odganja strahove
19 October 2021
-->
“Vodila me je misel, da je smeh glasba duše in da je treba v življenju tudi imeti eno dozo humorja,“ v zobozdravstveni ordinaciji med slikami in karikaturami pripoveduje Željko Vrankić. Kaže na podobe, ki poklic stomatologa in strahove, s katerimi se srečuje, pokažejo na drugačen način. Čeprav skozi vrata ordinacije Zdravstvene postaje Vransko vstopa že desetletja, ga delo še vedno razveseljuje tudi zaradi odziva pacientov.
Tweet
“Tudi to se dogaja, da človek po rekonstrukciji spremeni značaj. Postane drug človek. Ni več tako introvertiran, postane bolj odprt je do ljudi. Končno je to sanirana čeljust nekakšen odraz osebnosti,” oceni Vrankić. Po tehnični gimnaziji je najprej nameraval študirati arhitekturo, vendar se je na prigovaranje staršev odločil za stomatologijo. “To sem vzel kot nekakšen izziv v življenju. In ni mi žal,” pripoveduje. Je pa uspel svoj likovni navdih uresničiti tudi v stroki, saj je začel zbirati strokovne karikature. Potem je prišel na idejo, da skuša s kolegom karikaturistom organizirati mednarodno razstavo, na katero je prispelo preko 1000 karikatur na temo stomatologije iz 40 držav. Nastala je zbornik, izvirnike pa hrani Muzej novejše zgodovine Celje v okviru edinstvene zbirke v Sloveniji, ki predstavlja bogato tehnično dediščino slovenskega zobozdravstva iz 20. stoletja. Delo zobozdravnika je specifično in zahtevno, ker zahteva določen pristop z odprto komunikacijo. “Za naše delo, kjer so prisotni strahovi in fobije, je treba imeti veliko potrpljenja, empatije do ljudi. Poleg strokovnega znanja je treba dejansko znat spoštovati njihove osebnosti in lastnosti. Komunikacija je zelo pomembna,” je povedal. Veliko lažje je delati zdaj, ko obstaja več sredstev za zmanjševanje bolečin. Prpreičan je, da so slovenski zobozdravniki in na splošno medicina povsem primerljiva s svetovnim vrhom. Znanje je namreč zdaj dostopno, mladi se lahko učijo, doda. Sta pa s soporogo, še v času, ko je bila delovna aktivna, tudi sama preverila vse možnosti za lajšanje obiska zobozdravnika. Med drugim sta se ukvarjala tudi z medicinsko hipnozo - hipnoterapijo, kar je veliko pomagalo pri pomirjanju in premagovanju strahu. “Ne moreš verjeti, da se nekdo onesvesti, ko vidi injekcijo. Strah je močan. Naša odgovornost je, da se s pogovorom ali katerokoli metodo skušamo ljudi osvoboditi strahu,” pove. Ob karikaturah se posveča tudi šahu - vzporednice vidi tudi s stroko, v kateri je treba za končni uspeh imeti jasno zastavljen načrt, mu slediti in ga po potrebi prilagajati. Opravlja funkcijo predsednika šahovskega društva Šentjur in ima naslov mojstrskega kandidata. To je način sproščanja - podobno kot karikature. “Kot se človek lahko sprošča ob glasbi, jaz vzamem v šahvoski laiteraturi kakšno partijo. Ali pa pogledam karikature in umetniške slike, ki dajejo neko svežino prostoru,” zaključuje. Že s prijaznim prostorom ob vstopu lahko pomiri obiskovalca, kar pomeni zanj lažjo obravnavo, za zobozdravnika pa lažje delo.
“Vodila me je misel, da je smeh glasba duše in da je treba v življenju tudi imeti eno dozo humorja,“ v zobozdravstveni ordinaciji med slikami in karikaturami pripoveduje Željko Vrankić. Kaže na podobe, ki poklic stomatologa in strahove, s katerimi se srečuje, pokažejo na drugačen način. Čeprav skozi vrata ordinacije Zdravstvene postaje Vransko vstopa že desetletja, ga delo še vedno razveseljuje tudi zaradi odziva pacientov.
Tweet
“Tudi to se dogaja, da človek po rekonstrukciji spremeni značaj. Postane drug človek. Ni več tako introvertiran, postane bolj odprt je do ljudi. Končno je to sanirana čeljust nekakšen odraz osebnosti,” oceni Vrankić. Po tehnični gimnaziji je najprej nameraval študirati arhitekturo, vendar se je na prigovaranje staršev odločil za stomatologijo. “To sem vzel kot nekakšen izziv v življenju. In ni mi žal,” pripoveduje. Je pa uspel svoj likovni navdih uresničiti tudi v stroki, saj je začel zbirati strokovne karikature. Potem je prišel na idejo, da skuša s kolegom karikaturistom organizirati mednarodno razstavo, na katero je prispelo preko 1000 karikatur na temo stomatologije iz 40 držav. Nastala je zbornik, izvirnike pa hrani Muzej novejše zgodovine Celje v okviru edinstvene zbirke v Sloveniji, ki predstavlja bogato tehnično dediščino slovenskega zobozdravstva iz 20. stoletja. Delo zobozdravnika je specifično in zahtevno, ker zahteva določen pristop z odprto komunikacijo. “Za naše delo, kjer so prisotni strahovi in fobije, je treba imeti veliko potrpljenja, empatije do ljudi. Poleg strokovnega znanja je treba dejansko znat spoštovati njihove osebnosti in lastnosti. Komunikacija je zelo pomembna,” je povedal. Veliko lažje je delati zdaj, ko obstaja več sredstev za zmanjševanje bolečin. Prpreičan je, da so slovenski zobozdravniki in na splošno medicina povsem primerljiva s svetovnim vrhom. Znanje je namreč zdaj dostopno, mladi se lahko učijo, doda. Sta pa s soporogo, še v času, ko je bila delovna aktivna, tudi sama preverila vse možnosti za lajšanje obiska zobozdravnika. Med drugim sta se ukvarjala tudi z medicinsko hipnozo - hipnoterapijo, kar je veliko pomagalo pri pomirjanju in premagovanju strahu. “Ne moreš verjeti, da se nekdo onesvesti, ko vidi injekcijo. Strah je močan. Naša odgovornost je, da se s pogovorom ali katerokoli metodo skušamo ljudi osvoboditi strahu,” pove. Ob karikaturah se posveča tudi šahu - vzporednice vidi tudi s stroko, v kateri je treba za končni uspeh imeti jasno zastavljen načrt, mu slediti in ga po potrebi prilagajati. Opravlja funkcijo predsednika šahovskega društva Šentjur in ima naslov mojstrskega kandidata. To je način sproščanja - podobno kot karikature. “Kot se človek lahko sprošča ob glasbi, jaz vzamem v šahvoski laiteraturi kakšno partijo. Ali pa pogledam karikature in umetniške slike, ki dajejo neko svežino prostoru,” zaključuje. Že s prijaznim prostorom ob vstopu lahko pomiri obiskovalca, kar pomeni zanj lažjo obravnavo, za zobozdravnika pa lažje delo.